Aktivna - Tečemo skupaj

Vadba je zdravilo, ki nešteto ljudi ohranja pri življenju, zato ga moramo tudi 'jemati po receptu'. Cooperjev test je preprost test aerobnih funkcionalnih sposobnosti, s katerim ugotavljamo vzdržljivost in spoznavamo psihične odzive organizma med neposredno pripravo na tekmo.

Cooperjev test izvira iz vojaških potreb. Dr. Kenneth Cooper je leta 1968 šest mesecev proučeval počutje 15. 146 udeležencev vadbenega programa v petih enotah letalskih baz USAF (United States Air Force).

Cooper je skupaj s preostalimi zdravniki ugotovil, da je treba vsakega, ki se želi ukvarjati z vadbo ali s kondicijskim programom, pred začetkom vadbe zdravniško pregledati. Glavni namen teh pregledov je bil odkriti težave srca, pljuč in ožilja, zaradi katerih bi lahko postala vadba nevarna.

Pri originalnem testu merimo razdaljo, ki jo posameznik zmore premagati v 12 minutah. V praksi, predvsem zaradi lažje organizacije, se najpogosteje uporablja prilagojena oblika testa – tek na 2. 400 metrov (za ženske pogosto tudi na 1. 600 m). S tekom ali hojo naj bi rekreativec preizkušal svojo vzdržljivost (in jo pozneje tudi krepil).

Pomembno je, da si pred začetkom vadbe izmerimo srčni utrip, in sicer z merilnikom srčnega utripa ali ročno (otipamo ga lahko na vratu, merimo 6 sekund, rezultat pa pomnožimo z 10). Pred odhodom na progo se ogrejemo s hojo in z gimnastičnimi vajami.

Moči na progi je treba razporediti tako, da razdaljo pretečemo (ali prehodimo) v enakomernem tempu. Izmerjeni čas primerjamo s časi v preglednici. 

• Natisni to stran
• Pošlji prijatelju